1. Učinkovitejše delovanje kotla
Pri ogrevanju na polena se rado zgodi, da tudi najmanjša moč, pri kateri kotel še lahko deluje, presega potrebo prostorov po toploti. V takem primeru bi varnostna avtomatika kotla zaprla vpih zraka, da se kotel ne pregreje. Lahko bi se celo sprožilo varnostno ohlajanje kotla.
Takim nevšečnostim se izognemo z montažo zalogovnika v sistem centralnega ogrevanja: v primeru nastanka viškov toplote jih zalogovnik prestreže in shrani. Za kandidate za subvencijo je montaža zalogovnika pri kotlih na polena celo obvezna.
2. Udobnejše ogrevanje
Pravilno dimenzioniran zalogovnik ogreva naš dom v ostrem mrazu še dolgo potem, ko smo že zaspali. Še več, v hladnem jutru nas pričakajo topli prostori in obilica tople vode za tuširanje.
K temu udobju pripomore toplota, ki smo jo prek dne uskladiščili v zalogovnik. Zalogovniki praviloma vsebujejo večje količine vode, za običajen dom od 850, pa vse do 2000 in več litrov.
3. Manj obiskov kurilnice
Sodobni kotli na polena imajo dokaj velike komore za nalaganje polen. Med izgorevanjem polen se določen del toplote porabi za ogrevanje prostorov, ostalo se shrani v zalogovnik.
Kotel v pravilno zasnovanem sistemu ogrevanja z zalogovnikom naložimo tudi v najhujšem mrazu le enkrat, morda dvakrat na dan. V prehodnih obdobjih pa kotel zaženemo le enkrat v dveh ali treh dneh. V zalogovniku shranjena toplota bo premostila obdobja med obiski kurilnice.
Tudi takšen zalogovnik lahko lepo pogreje
Samo: psst, tega nikar ne pravite svoji boljši polovici … Posebej, če kurilnico kdaj obiščete le iz preproste želje po kratki sprostitvi!
Za dodatna vprašanja sem na voljo tukaj ali na svoji spletni strani.
